OPERACIJSKI SISTEM - 3. naloga (prvi del)

OPERACIJSKI SISTEM (kratica OS, angleško operating system) je programska oprema  - nujna za delovanje računalnika. Deluje kot vmesnik med uporabnikom in strojno opremo računalnika. OS je sestavljen iz dveh delov: jedra (skrbi za nadzor procesorja, pomnilnika, procesov in naprav v računalniku) in uporabniškega vmesnika (skrbi za interakcijo med uporabnikom in računalnikom).

Naloge operacijskega sistema so:

• Dodeljevanje virov (CPE, pomnilniški prostor, vhodno/izhodne naprave) procesom,
• Časovno razporejanje opravil,
• Reševanje konfliktnih situacij (sočasni dostopi do virov),
• Optimizacija in nadzira uporabe virov,
• Omogočanje dela uporabnikom, ...

Največji delež operacijskih sistemov uporabljajo tako imenovani splošno namenski računalniki (Osebni računalniki - PC-ji). Operacijski sistemi za osebne računalnike se delijo na MS Windows operacijske sisteme in operacijske sisteme, ki so podobni Unix-u (Linux, FreeBSD, OpenBSD, ...)

Mainframe računalniki (veliki, močni in dragi računalniki za velike organizacije in državne ustanove) uporabljajo različne operacijske sisteme in namenske naprave (mobilni telefoni, ročni kalkulatorji, tiskalniki, usmerjevalniki, klimatske naprave,...) uporabljajo namenske vgrajene sisteme, ki za svoje delovanje po navadi ne potrebujejo veliko sistemskih kapacitet. Pri sistemih, kjer se teži k zanesljivosti, predvidljivosti delovanja in časovni usklajenosti (npr. letalstvo, medicinska oprema, itd) se uporabljajo t.i. realnočasovni operacijski sistemi (angl. RTOS).

Primer operacijskega sistema na mobilnih telefonih

ANDROID je odprtokodni programski jezik in operacijski sistem za pametne telefone, ter ostale prenosne naprave. Zgrajen je na Linuxovem jedru. Operacijski sistem Android je sestavljen iz petih elementov. Ti elementi so: aplikacije, njihovo ogrodje, knjižnjice, prevajalnik in Linux kernel.

Aplikacije

Vse te aplikacije so napisane v programskem jeziku Java. Poleg nje se za izdelavo programov uporablja tudi Xml. Aplikacije so sestavljene v Android paket s končnico .apk.

Vsaka aplikacija se požene v svojem Linux procesu. Operacijski sistem požene proces takrat, ko mu je poslana zahteva za izvajanje aplikacije. Ko z izvajanjem aplikacije zaključimo, se proces zapre. To omogoča rabo pomnilnika tudi drugim aplikacijam. Vsak posamezni proces se prevede posebej, kar omogoči izoliranje aplikacij, da delujejo med sabo neodvisno. Vsaki aplikaciji se ob zagonu ustvari tudi lastna identifikacijska koda, kateri se nato dodajo pravice za uporabo strojne opreme.

Aplikacijsko ogrodje

V aplikacijskem ogrodju se nahajajo vse sistemske aplikacije, ki se uporabljajo za koordiniranje aplikacij. Te aplikacije so:

• upravljalec aktivnosti
• upravljalec pomnilnika
• upravljalec lokacij
• upravljalec obvestil

Knjižnice 

So temeljni del sistema Android. Do njih navaden uporabnik operacijskega sistema ne more dostopati. Uporabljajo jih razvijalci za dostop do strojnih komponent naprave.

Prevajalnik 

Operacijski sistem Android za prevajanje kod aplikacij uporablja prevajalnik JIT (Just in time compiler). To omogoča prenos aplikacij na več različnih prenosnih naprav, brez ponovnega pisanja izvorne kode.

Večina ljudi, ki so že slišali za Android, zmotno misli, da je Android, tako kot je večina preostalih operacijskih sistemov za pametne telefone, namenjen zgolj zahtevnejšim uporabnikom, ki imajo veliko predhodnega znanja in izkušenj z napravami, kot so namizni in prenosni računalniki, mobilni telefoni ter drugimi sodobnimi stvaritvami, ki zahtevajo upravljanje prek interaktivnih sprogramiranih vmesnikov. A ni tako. Android je namenjen različnim uporabnikom ne glede na spol, starost in predznanje. Je enostaven in prilagodljiv, a hkrati kompleksen in zmogljiv.
Datum izzida novega Androida 5.0, katerega vzdevek bo Key Lime Pie, še ni znan. Predvideva se, da bo Google napovedal izzid novega Androida na konferenci med 15. in 17. majem 2013. Seveda pa bo vmes skoraj zagotovo na voljo android 4.2.2 ali višji.

Literatura:

http://slo-android.si/prispevki/kaj-je-android.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Operacijski_sistem

CLOUD IN PRIMER PROGRAMSKE REŠITVE V NJEM

Računalništvo v oblaku je slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta.

V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme:

• programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)
• platforma kot storitev (platform as a service - PaaS)
• infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS);

Ponudniki takih storitev so Amazon, Google, Microsoft, Salesforce, Zoho in drugi, pri čemer so marsikje storitve šele v razvojni fazi.

Računalništvo v oblaku predstavlja priložnost za mala in novonastala podjetja, saj ta v večini primerov nimajo lastne računalniške infrastrukture potrebne za poslovanje, njena vzpostavitev pa lahko predstavlja (pre)velike stroške.

Tudi razmere v gospodarstvu so v zadnjem letu in pol imele določen vpliv na to, da podjetja računalništvu v oblaku namenjajo vse več pozornosti. V trenutnih razmerah je potrebno paziti na izdatke, zato je težko spregledati rešitev, ki lahko prinese cenejši in fleksibilnejši dostop do računalniških storitev.

Ker se storitve ne poganjajo na krajevnih računalnikih, tudi ni potreb po zelo zmogljivi strojni opremi. Poganjati je potrebno le uporabniški vmesnik oblaka, ki je lahko kar spletni brskalnik ali pa deluje na podoben način.

Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja npr. Facebook in Twitter, spletne e-poštne storitve, denimo Gmail in Hotmail, spletna mesta za deljenje slik (Flickr) in videov (YouTube, Netflix), spletne pisarne kot sta Google Docs in MS Office Web Apps, spletne konference npr. MS Office Live Meeting, spletne dražbe, recimo eBay.

Literatura:

 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo_v_oblaku
http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/racunalnistvo-v-oblaku-fleksibilnejsi-dostop-do-racunalniskih-storitev